Testo di Stari Nono

Stari nono krpa mreže starih mrež ko v naročje svoje ga povabi vinska klet prijateljev več ni da pil bi z njimi mlado vino le spomini so ki prebudijo bolečino divji šparglji z jajci in slanino so vsak večer jih zvabili v kantino in tista miza v kotu ki nestrpno je čakala na partijo briškole nikoli ni ostala sama v duši je vihar v duši je vihar vsako jutro poljubila ga je z ognjem preden je odplul na dolgo pot in popoldne na pomolu zrla je v obzorje da se vrne on ki ljubi jo vse rože na obali so cvetele le za njiju dva in res kako srečna sta bila v senci pergole ljubezen jima je rodila sina zdaj življenje vzelo mu je vse razen spomina v duši je vihar v duši je vihar sam zdaj pije stari nono mlado vino