Letra de Homo Carnula

Nemirno spim s slamo sem pokrit Z luknjami v čeveljcih Lačen od drobtin V posmeh vsem njim Brez glasu pojem skupaj z njo strgano harmoniko Krivo a toplo V posmeh vsem njim Potem obrne se svet V soju znajdem se luči bogatih Si kdaj vdahnil parfum ki plava ob ljudeh drugačnih Želja stati z njimi z ramo ob rami zbledela je v temi Ostal bom tam koder sem začel Stran od sive množice Stisnjen med plevel A ne bom trpel Nemirno spim v svili prepoten Prenažrt obilne kuhinje Nasičen z davki in sit carin Kako lahko vpliven pri ljudeh sem tarča za posmeh Tokrat vse za dober glas Rad bi dal vsa čustva ven iz knjig Zamenjal delo za navdih Kako lahko vpliven pri ljudeh sem vedno v posmeh Potem obrne se svet V soju znajdem se luči prerevnih Si kdaj vdahnil parfum ki plava ob ljudeh drugačnih Želja stati z njimi z ramo ob rami zbledela je v temi